Agencija odgovarja novinarju Maticu Cvelbarju.
"Vlada Republike Slovenije je dala soglasje k predlogom Agencije za pošto in elektronske komunikacije glede višine zneska 5.488 EUR/MHz/mesec za učinkovito rabo omejene naravne dobrine v radiofrekvenčnem pasu 900 MHZ in 814 EUR/MHz/mesec za učinkovito rabo omejene naravne dobrine v radiofrekvenčnem pasu 1800 MHZ in 2100 MHz." Tako piše v sporočilu za javnost, ki ga je vlada napisala prejšnji teden.
Delo je kasneje imelo članek, da bosta, sodeč po teh cenah, Simobil in Telekom morala plačati za podaljšanje frekvenc 1,8 oziroma 2,2 milijona evrov. Zanima nas, ali ta dva zneska držita? Če ne, zakaj ne? Zakaj je Apek pri tokratnih cenah upošteval ceno za download in upload? Ali ni logično, da gre pri frekvencah za dvosmerni promet (download/upload)? Ali se vam zdi cena za podaljšanje frekvenc do leta 2016 visoka? Če ne, zakaj ne?
Kot piše v sporočilu za javnost, ki ga navajate zgoraj, je cena za uporabo naravne dobrine v frekvenčnem pasu 900 MHz 5.488 EUR za (1) MHz za (1) mesec. Cena je torej določena na MHz, ne glede na smer prometa.
Operaterja Telekom Slovenije (v času pridobitve frekvenc še Mobitel) in Simobil uporabljata vsak po 2 krat 12,4 MHz (2 x 12,4 MHz). To pomeni, da vsak uporablja slabih 25 MHz (24,8 MHz) na frekvenčnem pasu 900 MHz.
Podrobnejše informacije v zvezi s cenami za podaljšanje so zbrane v dokumentu Metodologija izračuna najmanjšega zneska za učinkovito rabo omejene naravne dobrine in načinu njegovega plačila, ki je objavljen na spletni strani agencije.
Ali drži, da je v osnovni pogodbi, sklenjeni med operaterji, zavedeno, da se podaljšanje frekvenc ne zaračunava? Če to drži, zakaj potem tokrat sledi plačilo za podaljšanje frekvenc?
Plačilo v primeru podaljšanja odločb o dodelitvi frekvenc nalaga veljavna zakonodaja (243. člen ZEKom -1).
Ali morda veste v kateri fazi je postopek na KPK glede brezplačne podelitve frekvenc Tušmobilu?
Agencija ne komentira postopkov, ki tečejo pred KPK ali drugimi institucijami.
RSS
English
Na vrh strani
Natisni